Spet prihaja Valentinovo, in četudi pos
lušam samo to, kako zelo je to skomercializiran praznik, privlečen iz Amerike, si še vedno mislim…
Praznujemo vse kar je mogoče, pa vendar- ali se bomo branili praznika, ki je posvečen tistim metuljčkom v trebuhu, ki obrnejo svet na glavo, zamenjajo prioritete in te vsaj za nekaj časa- dokler traja zaljubljenost spremenijo v osebo, ki zna sanjati? Ta oseba lahko vidi mavrico in je pripravljen dati svoj ego na stran zavoljo drugega.. Se spomnite?
Komercializacija prihaja z vsem, kar ima vsaj nekaj vsebine, na kar se lahko naslonijo trgovci.. Tudi sama oblikujem nakit in me mami praznik, da izkoristim še eno priložnost, da kaj prodam, da si napolnim hladilnik in se racionalno okoristim z tistim kar imamo vsi skupnega- sanjami o sprejetju, o ljubezni. O trenutku, ko se z očmi srečaš s svojo ljubljeno osebo in te strele obstrelijo, ko ne veš več ali je dan ali noč.
Vsi smo bili kdaj zaljubljeni.. določene zaljubljenosti so prerasle v ljubezen, druge so poiskale nove oči in obdržale rožnata očala..
Valentinovo ima svoje bistvo v nas- v naših spominih na zaljubljenost, ko smo svoje ljubljene videli v njihovi najlepši luči, oz. jih še gledamo ter se medsebojno obožujemo..Tisti ki ohranjajo ta občutek še sedaj- nimajo nobene težave z samim praznikom, izkoristili ga bodo po svoje, brez plastičnih srčkov in bedarij- zaljubljeni osebi je že v sneg napisan LJUBIM TE dovolj.
Tistim, katerim se je srce malce zaprlo, pa z bolečino nergajo in ga racionalizirajo. Na njem ni ničesar racionalnega, razen reklam in oglasov ter kričečih srčkov. LJUBEZEN JE.VEČNA. Pika.
Četudi vas srce boli, oz ste odložili rožnata očala nekam v predal z nogavicami, si jih včasih le nadenite.
Lepo je pogledati svoje ljubljene z njimi in jim dati vedeti, da v sebi skrivate še vedno tisto osebo v katero so se zaljubili, se prvič ljubili in z odprtimi očmi sanjali o njej.
Mogoče pa kupite par svečk in z njimi v sneg pred hišo napišite I LOVE U in se ob večerni uri skupaj z ljubeznijo v tišini naslonite ob okensko polico..
Pozabimo na simbole in rajši objemino svoje drage.
Marjeta Hribar 