Ljudje sprašujejo kako pridi do mojega nakita. Preprosto.
Nekaj nakita je vedno izdelanega in ta je trenutno na ogled v Valvasor Cafeju. Tam si zadevo ogledaš, pokličeš in jaz ti ga zavijem v lepo darilno škatlico. 🙂 Če pa imaš svojo lastno idejo, kaj bi si želel zase ali za svoje drage, pa se pogovoriva o ideji in spet se lotim dela. Ravno tako je možno poslat po pošti in poštar ti paketek prinese na dom in naslednji dan meni plačilo za izdelek. 🙂 No pa še nekaj slikc.
Obožujem praznike, ko se človek lahko našemi, se preobrazi v nekoga drugega in prebudi otroka v sebi.
Večino časa sledimo ustaljenim vzorcem in predvsem predstavi o samem sebi, zato si na dnevni bazi ne vzamemo časa za večje preobrazbe oz. za iskanje in izražanje še drugih delov svoje osebnosti.
Maškare pa so za to zelo primerne. So kreativne in vedno izziv. Le v kaj se bomo vsaj za en dan ali za en večer preoblekli?
Bomo norčavi klovn, ali neka zastrašujoča maska, ki bo izrazila naš alter ego, ki ga ne pokažemo vsaki dan?
Naš svet je igrišče in ljudje imamo možnost nadzirati svoje odločitve, se odločati v skladu s svojimi željami in se predvsem poslušati v tem kaj je resnično tisto, kar si želimo.
Vendar pa ker smo “ljudje navad” in vsi večinoma časa težko sprejemamo spremembe, je včasih težko preseči rutino v katero pogosto zapademo. Pričakovanja bližnjih, obveznosti, red ki nam daje varnost nas hitro lahko zasvoji, da pozabimo na možnost izbire. Sproti se naš svet po malem krči in naše omejitve kaj hitro začnejo namesto drugih omejevati nas same. Kar na enkrat se pogledamo v ogledalo in ugotovimo, da nas gleda čisto ena druga oseba, kot pa smo si kot otroci predstavljali, da bomo postali.
Kam je šel tisti pilot, ki je pri 6-h letih tako visoko letel nad oblaki, in tisti raziskovalec, ki ga je zanimal vsak kamen?
Kje je v našem starajočem se telesu balerina, ki je brezskrbno izvajala piruete brez zadrege pred občinstvom in se smejala sami sebi ko so ji je zvrtelo v glavi?
Malce smo jih dali na stranski tir…
V nas se še vedno prebudijo kadar se igramo s svojimi otročički, in brskamo po spominih za starimi zakladi, pa vendar- večinoma časa, pa so shranjeni nekje v starih skrinjah našega spomina, zavitih v polivinil, da se ne bodo umazali ali poškodovali.. hja, naš notranji svet. Včasih pa je kar zanimivo privleči ven iz naftalina svoje stare želje, svoje predstave, jih očistiti, in jih povezati s tistim kar nas zanima danes in bi si želeli zase v prihodnosti.
Včasih narediti nekaj nevsakdanjega, mogoče sprejeti odločitev ki ni čisto tipična za nas.. Saj ni potrebno, da je to nekaj revolucionarnega in bi spremenilo celoten naš svet.. Lahko je nekaj, kar nas za tisti dan prebudi in nas naredi pogumnejšega, bolj pripravljenega na vse naše izzive, ki prihajajo na poti. Ena izmed priložnosti se odvija ravno sedaj ob tem pustnem času..
Lahko si pustna šema za tistih nekaj uric ali pa tudi ne. Ogromno jih je, ki stojijo ob strani in gledajo pustne maske, se jim smejijo in jih komentirajo.. Človek ima izbiro, lahko je šema, preganja zimo in prinaša pomlad, lahko pa si opazovalec in od strani opazuješ kako se šeme zabavajo. Določeni bodo le rekli- to ni zame. Nikoli nisem šel v maškare in me to ne zanima. No, ravno v soboto je par ljudi prvič začutilo maškare v sebi odkar so postali odgovorni odrasli. In njihov smeh je bil spret takšen, kot se ga spomnim še iz otroških let. Drzniti si prestaviti svojo mejo je bilo izvedeno. In še večkrat bo. Za druge bo naslednjič takrat, ko bodo namesto da bi stali zraven plesišča in si ogledovali plesalce, pograbili svoje drage in jih odpeljali na plesišče. Pa kaj če ob tem pohodiš kakšen prst ali dva. Prestopil si svojo lastno predstavo o sebi! Hiphip hureeejjj!
Sama večkrat to pozabim in se moram kar zavestno včasih vprašati, kaj je tisto, kar si res želim. Ali je moja jutranja kava z mrzlim mlekom le rutinska navada, ali pa je tisto kar mi res paše? Včasih si nato naročim jagodni sok s smetano in je zaradi prekinitve rutine najbolj slasten in fantastičen napitek v celem dnevu. In tako se človek malce razvaja, medtem ko drugi tega sploh ne opazijo- le naš nasmešek na obrazu je malce bolj pristen. Naš notranji svet pa je spet pridobil nekaj barve.
No, mi smo šli v maškare in cel večer preživeli v Čudežni deželi. Tukaj pa smo, Alica, Srčna kraljica, Klobučar, Režeči maček, Rabelj, Karta ter seveda Anonimus.
Toliko z moje strani in lep dan vam želim!
Aja, pa vseh tistih tisoč vejic, ki manjkajo ali so preveč- no ja, saj smo samo ljudje.
Pred leti sem gradila otroška igrišča zato želim dodat link do naših stvaritev.. 🙂
http://www.facebook.com/media/set/?set=a.68931240675.96680.533265675&type=3
poglejte si slikce… 🙂 pa lep dan želim!
Rada bi vam predstavila še enega izmed mojih projektov,
ki mi je vzel kar veliko časa, pa vendar je rezultat na kraju več kot zadovoljiv.
Ker že kar nekaj časa odlagam nakup tiste majhne nalepkice za na nabiralnik, ki sporoča da ne želim sprejemati reklam- se mi jih je vmes nabralo kar nekaj…
Po pravici povedano, sem človek ki težko vrže karkoli stran. 🙂 Zato sem se lotila projekta, da iz nečesa zelo neuporabnega, naredim nekaj novega.In tako je nastal pladenj.Vse reklame so plastificirane, zato ni nobene težave, če se pladenjček polije, sama ga uporabljam že kar nekaj časa in njegova nosljivost je kar velika- brez težav prenese 7 kozarcev ter steklenico ( toliko je prostora) 🙂
V glavnem- sami presodite, če vam je všeč in skupaj se mogoče lahko spomnemo še kakšne zanimive ideje, kaj lahko nastane iz odpadnega materiala.
Marjeta Hribar 